Berlinska senatorka za gospodarstvo Franziska Giffey je pozvala nemške zvezne oblasti k pomoči pri preiskavi nedavnih izpadov električne energije, ki so ohromili dele nemške prestolnice. Po navedbah lokalnih oblasti so bili zabeleženi že trije sumljivi primeri, za katere se predvideva, da so delo levičarskih ekstremističnih skupin. Ti napadi na kritično infrastrukturo niso povzročili le gospodarske škode, temveč so po mnenju senatorke neposreden napad na svobodno družbo. Preiskovalci se trenutno spopadajo z ugotavljanjem identitete storilcev, vendar dosedanje sledi kažejo na politično motivirana dejanja. Giffeyjeva je poudarila, da lokalne policijske sile potrebujejo dodatne vire in strokovno znanje zveznih varnostnih organov, da bi preprečili nadaljnje incidente in zaščitili stabilnost oskrbe z energijo. Incidenti so sprožili širšo razpravo o varnosti kritične infrastrukture v Nemčiji, zlasti v luči naraščajočih napetosti in groženj s strani radikalnih skupin, ki ciljajo na ključne sisteme države.

V Brandenburgu je prišlo do incidenta, ko je domnevni levičarski skrajnež pobegnil policijski kontroli, kar je sprožilo kritike in obtožbe o policijski malomarnosti. Deželna vlada zanika odgovornost, vendar ostajajo protislovja. Medtem se v Sprembergu županja Christine Herntier javno zavzema za boj proti naraščajočemu desničarskemu ekstremizmu in poziva k povečani prisotnosti policije.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice je v soboto prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel okoli 45.000 gospodinjstev in 2.200 podjetij. Po navedbah nemške policije in upravljavca omrežja Stromnetz Berlin je izpad povzročil nameren požig na razdelilni postaji in kabelskem mostu čez kanal Teltow v okraju Lichterfelde. Odgovornost za dejanje so prevzele levičarske ekstremistične skupine, ki so s tem povzročile kritične motnje v oskrbi prebivalstva. Lokalne oblasti so vzpostavile točke za ogrevanje in pomoč prebivalcem, saj se je prekinitev zgodila v zimskem času. Policija dogodek preiskuje kot sabotažo na kritični infrastrukturi. To je že drugi večji napad na berlinsko energetsko omrežje v zadnjih mesecih, kar stopnjuje zaskrbljenost glede varnosti nemške energetske infrastrukture in delovanja ekstremističnih skupin.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice je v soboto, 3. januarja, prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 50.000 gospodinjstev. Župan Berlina Kai Wegner je potrdil, da je dogodek posledica namernega političnega napada na kritično infrastrukturo. Požar na kabelskem mostu čez kanal Teltow, ki vodi do elektrarne Lichterfelde, je resno poškodoval ključne daljnovode in povzročil prekinitev dobave v premožnejših četrtih, kot so Wannsee, Zehlendorf in Nikolassee. Odgovornost za sabotažo je prevzela skrajno levičarska skupina "Vulkan", kar so po pregledu priznanja potrdile tudi nemške varnostne službe. Skupina je v svojem sporočilu zapisala, da so ciljali na energetski sistem, ki temelji na plinu, pri čemer so izrazili pomanjkanje sočutja do prebivalcev prizadetih elitnih sosesk. Po ocenah strokovnjakov za terorizem se način izvedbe ujema s prejšnjimi akcijami te skupine. Lokalne oblasti predvidevajo, da bo popolna oskrba z električno energijo vzpostavljena šele 8. januarja.

Nemški organi pregona in berlinski župan Kai Wegner so potrdili, da je bil izpad električne energije v delih Berlina posledica načrtnega napada na energetsko infrastrukturo. Policija je po temeljiti preiskavi ocenila, da je prevzem odgovornosti levičarske ekstremistične skupine, imenovane Vulkangruppe, verodostojen. Preiskava se nadaljuje, vendar trenutne ugotovitve kažejo na politično motivirano dejanje, uperjeno proti kritični mestni infrastrukturi. Župan Wegner je dejanje označil za nesprejemljiv napad na varnost državljanov in poudaril, da so storilci očitno pripadniki skrajne levice. Policija trenutno še preučuje ozadje in morebitne dodatne povezave s podobnimi incidenti v preteklosti. Dogodek je povzročil precejšnje nevšečnosti v mestu, vendar so oblasti hitro poskrbele za stabilizacijo razmer, medtem ko se preiskava osredotoča na identifikacijo konkretnih posameznikov, odgovornih za sabotažo.

Jugozahodni del Berlina je v soboto pretresel obsežen izpad električne energije, ki je po navedbah župana Kaia Wegnerja posledica namernega požiga kabelskega mostu. Brez oskrbe z elektriko je ostalo več kot 45.000 gospodinjstev in približno 2000 podjetij. Zaradi nizkih temperatur so se prebivalci spopadali z mrazom, mestne oblasti pa so začele pripravljati načrte za morebitno evakuacijo najbolj ogroženih skupin prebivalstva. Policija trenutno preiskuje avtentičnost pisma, v katerem je odgovornost za napad prevzela skrajno levičarska skupina Volcano. Skupina je bila v preteklosti že povezana z več kot desetimi podobnimi napadi na energetsko infrastrukturo. Župan Wegner je dejanje označil za teroristično in poudaril, da je takšna sabotaža sredi zime neposredno ogrozila življenja občanov. Operater omrežja Stromnetz Berlin si prizadeva za čimprejšnjo vzpostavitev oskrbe, vendar so poškodbe na infrastrukturi obsežne.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice Berlin je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev in več kot 2.000 podjetij. Do prekinitve oskrbe je prišlo po požaru na kabelskem mostu v okrožju Lichterfelde, kar je povzročilo prekinitev ogrevanja in oskrbe z energijo v času nizkih temperatur. Nemška policija in državni tožilci dogodek obravnavajo kot namerni požig in dejanje sabotaže na kritično infrastrukturo. Odgovornost za napad je v objavljenem pismu prevzela skrajno leva skupina Vulkangruppe, ki je znana po podobnih akcijah v preteklosti. Skupina trdi, da je s sabotažo želela opozoriti na določene politične in družbene problematike. Upravljavec omrežja Stromnetz Berlin je sporočil, da bodo popravila zahtevna in da bi popolna vzpostavitev sistema lahko trajala več dni, saj je infrastruktura na kabelskem mostu močno poškodovana.

V zgodnjih jutranjih urah je berlinska policija izvedla obsežno racijo v delno zasedeni hiši v ulici Rigaer 94 v Friedrichshainu, ki je znana kot zbirališče levičarskih ekstremistov. V akciji je sodelovalo 700 policistov, specialne enote pa so uporabljale udarna kladiva in žage. Namen akcije je bil ugotoviti, kdo trenutno biva v hiši.

Umrl je Horst Mahler, nekdanji soustanovitelj levičarske teroristične skupine Rdeča armada (RAF) in pozneje prav tako neonacist, star 89 let. Mahler, znan po svojih stališčih o zanikanju holokavsta, je po prvem obdobju levičarskega aktivizma prestopil v skrajno desničarske vode, kjer je med drugim zastopal NPD.

Horst Mahler, nemški zanikovalec holokavsta, ki je bil nekoč levičarski militant in soustanovitelj skupine Rdeča armada (RAF), je umrl v starosti 89 let. Mahler je bil večkrat obsojen, med drugim tudi za zanikanje holokavsta, in se je kasneje usmeril v desničarski ekstremizem.

V Dresdnu se je začel dodaten proces proti članom skupine iz Leipziga, ki je znana kot "Hammerbande". V središču sojenja je Johann G., ki je bil dlje časa v ilegalnosti. Sojenje naj bi trajalo do leta 2027.

V Nemčiji so aktivisti Antife zažgali avtomobil poslanca stranke AfD. Dogodek je del naraščajočega levičarskega nasilja po zahodnem svetu, vključno s političnimi atentati in napadi na kritike. Poudarjeno je, da gre za medsebojno povezane nasilne akcije, ki jih financirajo bogate mreže.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je odstopljenemu premierju Sébastiénu Lecornuju naložil, da do srede poskuša najti rešitev za politično krizo. Lecornujev odstop, ki je sledil manj kot 24 ur po imenovanju nove vlade, poglablja Macronovo politično krizo in povečuje pritisk nanj. Obstaja možnost predčasnih volitev.

Nekdanji pripadnik Antife je razkril, kako skrajno leva skupina uporablja oznako "fašist" za opravičevanje nasilja in dehumanizacijo nasprotnikov. V intervjuju za dokumentarni film Stevena Edgingtona je 'Andrew' opisal, kako radikalizacija poteka skozi ustrahovanje, oboroževanje in samopravičevanje, kar se spreminja v pripravo na teror.

Zohran Mamdani, newyorški državni poslanec in demokratični socialist, je bil izvoljen za župana New Yorka, s čimer je premagal nekdanjega guvernerja Andrewa Cuoma in republikanca Curtisa Sliwo. Njegova zmaga je razjezila predsednika Donalda Trumpa. Članek tudi poudarja, da Demokratska stranka deluje brezciljno in brez načel, Mamdani pa naj bi bil njeno nasprotje.

Zdi se, da popularnost skrajno levičarskih trendov v pop kulturi upada. Primer tega je poskus vstopa v žensko stranišče.

V Nemčiji po poročilih nemške obveščevalne službe narašča radikalizacija ekstremistov, zlasti desničarskih. Notranji minister Poseck opozarja, da desni ekstremisti še vedno predstavljajo največjo nevarnost, a tudi povezave znotraj levičarskega ekstremizma vzbujajo zaskrbljenost. Poročilo tudi ugotavlja porast števila desničarskih kaznivih dejanj v Hessenu, kar povečuje pritisk na demokracijo. Alternativa za Nemčijo (AfD) v poročilu ni omenjena, kar je po mnenju ministra Posecka razlog za kritiko sodnikov.

Nova statistika za prvo polovico leta v Nemčiji kaže na porast nasilja pri politično motivirani kriminaliteti, tako pri skrajno levi kot pri skrajno desni usmeritvi. Številke razkrivajo, da se je povečalo število nasilnih dejanj in poškodovanja premoženja, ki jih izvajajo pripadniki obeh ideoloških taborov.